z(a)gonjeno: we are back!

Juuuhu, spet smo tu!

In zakaj nas ni bilo?

Zato, ker je pisunski odbor društva zavzeto delal na širjenju članstva. Ne boste verjeli, ampak celo do te mere, da smo društvu (in svetu) priskrbeli čisto novega prikupnega sesalca. Res pa je društvo zato nekoli počivalo. Drzni bi si v “out of office reply” morda celo upali zapisati, da je bilo tudi društvo odsotno in na porodniški. Ampak v resnici se je naspalo, gledalo v zrak, občudovalo oblake ali pa se vsaj zelo spodobno na smrt dolgočasilo. Tako, da definicija “porodniške” zanj odpade.

Je pa leto kljub temu zaključilo z eno popolnoma novo članico: prikupno majhno, z velikimi očmi in s še večjimi glasilkami.

Čelado je dobila že skoraj prej, preden so iz DURS-a uspeli poslati davčno številko. In bog ve, da dacarji ne oklevajo. In če sicer dojenčke nosi štorklja, je ta definitivno pripičila s specialko.

Mala čeladarka

 

In če odmislimo ves romantičen pridih, ki ga nosi proizvajanje novih prebivalcev tega planeta – je bilo vendarle  potrebno tudi v praksi prizkusiti še drugo razsežnost pomena našega “Zgoni se” imena in upravičiti naš slogan: Jaz sem se že, kaj pa ti?  🙂

In ker je bojda to longitudinalna študija, o izsledkih poročam, ko mine prvi privajalni šok. Če gre verjeti ekspertom (moji tašči) – menda čez približno 19 let.

To je bilo namesto očarljivega uvoda v novo pregonjeno in prikupno zagonjeno leto. Seveda lahko v vsaj naslednjih dveh zapisih namesto kakšnega oči zavijajočega cinizma pričakujete še kakšno poročilo o vožnjah rozačeladnice. Tako, da: nalijte si (brezalkoholno) pivo, ali si glede na trenutne vremenske razmere skuhajte kakav ter uživajte v bralni vožnji. Najbolj zagriženi nasprotniki odtenkov roza barve pa potrpežljivo počakajte, da ta klanec mine in da kmalu preskočimo v višjo prestavo . 🙂

 

taja@zgoni.se